Prvi sestanek voditeljev oratorija. Še trije meseci do verjetno enega najbolj zabavnih in norih tednov v letu. Kako bo letos? Kakšne bojo omejitve? Koliko animatorjev bo prišlo? Kam se bomo odpravili na izlet? In še in še …
Tedni so hitro minevali, sestanki so se vrstili. Animatorji so pridno brali naše objave v Facebook skupini in izpolnjevali množico vprašalnikov o vsem mogočem. Super, letos zgleda, da nas bo kar veliko.
In tu je že izlet pred oratorijem – začenja se zares. Teden neštetih spominov, neprespanih noči, mladostne energije in nepojedenih čevapčičev. Teden dobre volje in zabave, a obenem tudi teden dela in vloženega truda. Teden osebne rasti in teden obujanja spominov na vse pretekle oratorije. Ja, kar veliko smo jih že dali skozi, v takih in drugačnih vlogah. In vendar je vsak oratorij nekaj posebnega in nekaj enkratnega.
Po čem si bomo voditelji zapomnili letošnji oratorij? Predvsem po naših neutrudnih animatorjih, ki so se vsak dan znova zagnano lotevali vseh mogočih opravil in se neutrudno podili z otroki po soncu. Taki skupini res ni težko biti voditelj.
Letos smo se podali na pot z Ignacijem Lojolskim. Tudi on je bil voditelj. Najprej general v vojnah, nato voditelj redovne skupnosti in duhovnih vaj. Predvsem pa je bil voditelj ljudi k Bogu. Oratorij nam pomeni tudi močan duhovni dogodek. Lepo je videti toliko ljudi na kupu, ki so zbrani v Njegovem imenu in se skupaj trudijo za dobro. Kako lepo je končati tale nagovor z mislijo, da smo morda tudi mi, voditelji, komu na letošnjem oratoriju približali vero in mu pomagali stopiti na pot, ki nam jo je pokazal Ignacij.
Andrej, Ana in Iva
Kot pripravnik sem se prvo leto zelo dobro počutil v animatorski ekipi. Teden dni pred oratorijem so potekale priprave na oratorij, kjer smo pripravljali vso potrebno sceno in vse stvari, ki morajo biti narejene za oratorij. Sam sem se posvetil predvsem tehničnim zadevam: velika projekta sta bila lesen grajski stolp in dvižna vrata. Z dvema zvestima pomočnikoma, ki sta mi cel teden stala ob strani, smo delali in urejali okolico (živa meja, trava, nogometno igrišče …) skorajda noč in dan. Nato smo vse pospravili in v soboto smo za piko na i odšli še na večerni piknik, kjer smo se še dodatno povezali. V animatorski skupini je res fino vzdušje. Zjutraj smo imeli vedno sestanek, kako bo potekal dan. Po koncu oratorija pa smo imeli dnevne refleksije. Kot pripravniku mi je najboljši del delavnice. Pri kosilu je zelo veliko dela z deljenjem kozarčkov. Vendar iz vsega se da
narediti štos, zato smo si tudi pri tem delu naredili zabavo. Res je bilo vrhunsko, ko sem imel zaradi pomankanja žlic, veliko žlico, ki je bila kar 2X večja kot navadna. Iz torka na sredo smo animatorji organizirali prespanje. V sredo smo imeli izlet, na katerem smo se pripravniki (ki smo imeli drugače še svoje kateheze), pridružili drugim katehezam in jim pomagali pri vseh manevrih na izletu. Zdi se mi, da je izlet najhujši. V četrtek smo imeli vodne igre. Bile so super. V petek smo speljali oratorij, nato pa smo hitro pripravili za bazar. Po bazarju je sledila maša, po kateri pa smo začeli pospravljati za oratorijem.
Miha Marinko