Kulturni večer slovenskih popevk

Kodeljevo
08.02.2022

Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja 2022, smo se mladi in mladi po duši zbrali v dvorani pod cerkvijo, kjer smo popraznovali našo kulturo na kulturen način. Šlo je za krajši koncertek animatorskega benda KAO. Kdor tisti večer ni bil na koncertu, verjetno še nikoli ni slišal za ta bend in sploh ni vedel, da obstaja.

Kdo je animatorski bend KAO? To je skupina 5 animatorjev, navdušenih nad glasbo in druženjem en z drugim. Klaviature obvlada Iva, bas kitara se najbolje počuti v rokah Andrej – Hočata, ritem nakazuje Tobija – Tobibl s svojim kahonom, brenkanje po kitari najlepše zveni izpod Larinih rok in kot glavni vokal se predstavlja Ana. Kaj pa pomeni kratica KAO pa noben izmed zgoraj naštetih pravzaprav ne ve. Ime je nastalo nekako tako: za oratorij in različne mladinske maše, smo animatorji na hitro sestavili zasedbico, ki je bila pripravljena igrat. Ker smo se dobivali brez predhodnih vaj oz. so bile te celo zavrnjene s strani naših članov (»Pa kdo rabi vadit?«), se je to kazalo tudi pri mašah. Kmalu smo ugotovili, da bi iz te moke lahko nastal boljši kruh in smo se odločili, da se začnemo dobivati na rednih vajah. Še vedno pa si nismo verjeli, da smo bend, zato smo vedno rekli, da bo igral pri maši kao animatorski bend oz. animatorski bend kao. In ko smo iskali naše ime, da bi ga napisali na povabilo na kulturni večer, se nismo spomnili ničesar boljšega kot to ime, v katerem smo se počutili že domače. Domače predvsem zato, ker si še vedno ne verjamemo čisto, da smo zmožni biti bend. Zato pa lahko naše ime še naprej ostaja skrivnost, saj še nismo razvozlali skrivne kratice »KAO«.

Torej, 8. februarja smo pod cerkvijo pripravili nekaj pesmi, ki so se dotikale domovinske in ljubezenske tematike, ki sta v naši poeziji in glasbenem repertoarju še kako prisotni. Kljub temu smo se srečali z nekaterimi težavami, saj smo želeli, da se je stvar blizu čim širši publiki ljudi, ki pozna novejšo glasbo in hkrati tudi tisti, ki pozna že skoraj zimzelene popevke. V izbor sta prišli tudi dve Prešernovi uglasbeni pesmi (Trnovo, kraj nesrečnega imena in O, Vrba), kar se nam je zdelo prav prikladno za tak praznik. V program smo vključili še poezijo Otona Župančiča in Alojza Gradnika, ki je večeru dodala še malo drugačno noto. Druga težava, s katero smo se srečali, je bila ta, da noben izmed nas ni preveč domač na področju popevk, s tem pa je povezana še težava, da posledično noben ni še zares izvajal take glasbe in smo se kar namučili, da smo skupaj spravili teh nekaj pesmi. Ampak kar šteje je naše veselje in dobra volja, s katero smo to storili. Upamo pa, da nam je vsaj delček tega veselja uspelo prenesti tudi na naše poslušalce.

Ana Marinko